»Čeprav ponekod neenakomerno, Šerbedžijeva Ne okreći se, sine uspešno korespondira s tem časom primanjkljaja koncertnih in kulturnih vsebin, ki niso povezane s televizijo in spletom, ko so naši spomini, tako ali drugače, zgolj duhovna hrana in pomemben vir čustvenega življenja.«
»Če je glasba eno redkih preostalih zavetij prastare 'magije', ki ne polaga računov zgolj razumljenemu, potem Abraxas ni hipna 'abrakadabra', ki prelisiči čute le za nekaj sladkih zvočnih trenutkov, ampak se skozi umetniško širino ustvarjalca, bobnarja, čelista, instrumentalista in skladatelja udejanja kot spontano-premišljena alkimija dveh svetov, ki preko prostranih, a jasno definiranih zvočnih pokrajin dveh inštrumentov zapeljuje z zlatim rezom uravnoteženosti in kaosa, temperamenta in umerjenosti, eksplozivnosti in miline, svetlobe in teme.«
